KAJ SO NAĆ E OSNOVNE PRAVICE?

Temeljne pravice imajo v pravu zelo pomembno mesto. Ker nobena pravna ureditev ne more biti v nasprotju s temeljnimi pravicami. Vendar večina ljudi ne pozna svojih temeljnih pravic ali ne iơče pravne zaơčite, tudi če to stori. Temeljne pravice pa so osnova naơe ustave. Naơe temeljne pravice in svoboơčine so v naơi ustavi urejene pod določenim naslovom.
Naơe temeljne pravice so razdeljene v določene kategorije. Te klasifikacije izhajajo iz doktrine, predpisov v naơi ustavi in ​​zakonov.
OSNOVNE PRAVICE
Temeljne pravice lahko opredelimo kot temeljne pravice človekovega ĆŸivljenja. Razdeljen je v tri kategorije: temeljne pravice, osebne pravice, socialne in ekonomske pravice ter politične pravice. Pravice, ki so tesno povezane z materialno in moralno integriteto osebe osebne pravice To se imenuje.
NaĆĄ zakon ĆŸeli zagotoviti, da vsi, ki ĆŸivijo v drĆŸavi, doseĆŸejo določeno raven socialne in ekonomske blaginje. Tu so dodeljene pravice za ohranjanje te ravni. socialne in ekonomske pravice To se imenuje.
Na sploĆĄno so pravice, dodeljene drĆŸavljanom, do izraĆŸanja ali sodelovanja pri upravljanju drĆŸave politične pravice To se imenuje.
1) PRAVO DO ĆœIVLJENJA
Pravica do ĆŸivljenja je v ospredju temeljnih pravic. Je osnova človekovega obstoja. Ker druge pravice niso pomembne brez pravice do ĆŸivljenja. Ker človek izpolnjuje ĆŸivljenje. Nepredstavljivo je, da bo imel umrli človek temeljne pravice. DrĆŸave sprejemajo zelo pomembne ukrepe samo zato, da zaơčitijo svojo pravico do ĆŸivljenja. Ko gledamo danaĆĄnje razmere in dogajanje, zlasti nedavni porast odvisnosti od alkohola in drog pri mladih, negativno vpliva na pravico do ĆŸivljenja. Zato se glede naĆĄe drĆŸave sprejemajo ukrepi za zaơčito mladih pred drogami in alkoholom. Primer tega je starostna meja za nakup alkohola in cigaret. Poleg tega je za zagotovitev pravice do ĆŸivljenja, zlasti otrokom, ki potrebujejo stanovanje, primer gradnje domov za ostarele.
OSEBNOST IMUNITETA
Imunost oseb je ena najosnovnejĆĄih človekovih pravic. V naĆĄi ustavi je ta pravica urejena, saj se človekove celovitosti telesa in duĆĄe ne more dotakniti. Navaja, da v svobodo in varnost ne moremo posegati v ustavno določene meje. Varovanje pravice do imunitete je zelo pomembno za zagotovitev potrebnega miru v druĆŸbi. Prepovedano je, da človek svoje pravice iơče na nezakonit način. Brez te prepovedi ne bi bilo mogoče, da bi oseba, ki se je sklicevala na svoje pravice z nelegitimnimi sredstvi, posegala v imuniteto drugih.
V naĆĄi ustavi so razmere, v katere se lahko poseĆŸe v imuniteto ljudi, omejene. Če so potrebni medicinski posegi, se lahko krĆĄi telo osebe. Zlasti policisti lahko poseĆŸejo v zločine. NaĆĄi zakoni jim to dopuơčajo.
 
3) PRAVO DO IZBORA IN IZBIRE
Volilna pravica in volitev je ena od političnih pravic, ki se podelijo le drĆŸavljanom. Po naĆĄi ustavi je starost volivcev osemnajst. Pravica voliti in biti izvoljen ima veliko elementov. Med temi elementi so biti politična stranka, biti član političnih strank, biti kandidat za parlament in sodelovati v ljudskem glasovanju. Vendar pa je po naĆĄi ustavi glasovanje omejeno z določenimi predpisi. Po teh predpisih zasebniki, vojaĆĄki ĆĄtudenti in obsojenci pod oroĆŸjem ne morejo sodelovati pri javnem glasovanju.
4) PRAVO DO ZASEBNOSTI ZASEBNEGA ĆœIVLJENJA
Zasebno ĆŸivljenje je ĆŸivljenje, pri katerem človek ne ĆŸeli le, da drugi, ki mu pripadajo, vedo, vidijo in vidijo. To je področje, ki pripada samo lastnemu in vzpostavlja red. To področje je z naĆĄo zakonodajo zaơčiteno kot pravica do zasebnosti zasebnega ĆŸivljenja. V skladu s to pravico nihče ni dolĆŸan in ne more biti dolĆŸan razlagati svojega odnosa do druĆŸine in otrok. Ta pravica je urejena v 20. členu naĆĄe ustave. V tem članku piĆĄe: »Vsakdo ima pravico zahtevati spoĆĄtovanje svojega zasebnega in druĆŸinskega ĆŸivljenja. Nedotakljiva zaupnost zasebnega in druĆŸinskega ĆŸivljenja. "
5) PRAVO DO IZOBRAĆœEVANJA
Nikomur ni odvzeta pravica do izobraĆŸevanja in usposabljanja. Usposabljanja se izvajajo pod nadzorom drĆŸav. Danes drĆŸava ponuja veliko priloĆŸnosti za izpolnitev pravice do izobraĆŸevanja. Dijakom, ki niso v dobrem gospodarskem stanju, so zagotovljene ĆĄtipendije in ĆĄtudentski domovi, za ĆĄtudente z motnjami v duĆĄevnem razvoju pa so na voljo rehabilitacijski centri. Pravica do izobraĆŸevanja bi morala biti zagotovljena vsem drĆŸavljanom enako in brez diskriminacije. Obvezno izobraĆŸevanje je eden od korakov za dosego tega cilja.
6) PRAVO DO ZDRAVJA
Pravica do zdravja je zelo povezana pravica do pravice do ĆŸivljenja. Ker lahko zaradi napačno vodenih teĆŸav pride do smrti. Pravica do zdravja ima dve dimenziji: fizično zdravje in duĆĄevno zdravje. DrĆŸava sprejme potrebne ukrepe za uresničevanje pravice do zdravja in varovanja javnega zdravja. Pravica do zdravja je omenjena v ĆĄtevilnih mednarodnih sporazumih in dokumentih. NaĆĄa Ustava je 56. Člen. Po tem članku: Herkes Vsakdo ima pravico ĆŸiveti v zdravem in uravnoteĆŸenem okolju. "
7) PRAVO DO PRIJAVE
Pravica do peticije je pravica, urejena v 74. členu naĆĄe ustave, da se pridobijo informacije in izrazijo pritoĆŸbe. V tem članku piĆĄe: "DrĆŸavljani in vzajemnost tujcev, ki prebivajo v Turčiji, pod pogojem, da imajo upoĆĄtevanje ĆŸelja in pritoĆŸb, ki se nanaĆĄajo na njih same ali na javnost, pristojni organi in Turčija pravico do pisne pritoĆŸbe na DrĆŸavni zbor. "
 





Morda vam bodo tudi te vơeč
PrikaĆŸi komentarje (1)