KAJ SO NAĆ E OSNOVNE PRAVICE?
Temeljne pravice imajo v pravu zelo pomembno mesto. Ker nobena pravna ureditev ne more biti v nasprotju s temeljnimi pravicami. Vendar veÄina ljudi ne pozna svojih temeljnih pravic ali ne iĆĄÄe pravne zaĆĄÄite, tudi Äe to stori. Temeljne pravice pa so osnova naĆĄe ustave. NaĆĄe temeljne pravice in svoboĆĄÄine so v naĆĄi ustavi urejene pod doloÄenim naslovom.
NaĆĄe temeljne pravice so razdeljene v doloÄene kategorije. Te klasifikacije izhajajo iz doktrine, predpisov v naĆĄi ustavi in ââzakonov.
OSNOVNE PRAVICE
Temeljne pravice lahko opredelimo kot temeljne pravice Älovekovega ĆŸivljenja. Razdeljen je v tri kategorije: temeljne pravice, osebne pravice, socialne in ekonomske pravice ter politiÄne pravice. Pravice, ki so tesno povezane z materialno in moralno integriteto osebe osebne pravice To se imenuje.
NaĆĄ zakon ĆŸeli zagotoviti, da vsi, ki ĆŸivijo v drĆŸavi, doseĆŸejo doloÄeno raven socialne in ekonomske blaginje. Tu so dodeljene pravice za ohranjanje te ravni. socialne in ekonomske pravice To se imenuje.
Na sploĆĄno so pravice, dodeljene drĆŸavljanom, do izraĆŸanja ali sodelovanja pri upravljanju drĆŸave politiÄne pravice To se imenuje.
1) PRAVO DO ĆœIVLJENJA
Pravica do ĆŸivljenja je v ospredju temeljnih pravic. Je osnova Älovekovega obstoja. Ker druge pravice niso pomembne brez pravice do ĆŸivljenja. Ker Älovek izpolnjuje ĆŸivljenje. Nepredstavljivo je, da bo imel umrli Älovek temeljne pravice. DrĆŸave sprejemajo zelo pomembne ukrepe samo zato, da zaĆĄÄitijo svojo pravico do ĆŸivljenja. Ko gledamo danaĆĄnje razmere in dogajanje, zlasti nedavni porast odvisnosti od alkohola in drog pri mladih, negativno vpliva na pravico do ĆŸivljenja. Zato se glede naĆĄe drĆŸave sprejemajo ukrepi za zaĆĄÄito mladih pred drogami in alkoholom. Primer tega je starostna meja za nakup alkohola in cigaret. Poleg tega je za zagotovitev pravice do ĆŸivljenja, zlasti otrokom, ki potrebujejo stanovanje, primer gradnje domov za ostarele.
OSEBNOST IMUNITETA
Imunost oseb je ena najosnovnejĆĄih Älovekovih pravic. V naĆĄi ustavi je ta pravica urejena, saj se Älovekove celovitosti telesa in duĆĄe ne more dotakniti. Navaja, da v svobodo in varnost ne moremo posegati v ustavno doloÄene meje. Varovanje pravice do imunitete je zelo pomembno za zagotovitev potrebnega miru v druĆŸbi. Prepovedano je, da Älovek svoje pravice iĆĄÄe na nezakonit naÄin. Brez te prepovedi ne bi bilo mogoÄe, da bi oseba, ki se je sklicevala na svoje pravice z nelegitimnimi sredstvi, posegala v imuniteto drugih.
V naĆĄi ustavi so razmere, v katere se lahko poseĆŸe v imuniteto ljudi, omejene. Äe so potrebni medicinski posegi, se lahko krĆĄi telo osebe. Zlasti policisti lahko poseĆŸejo v zloÄine. NaĆĄi zakoni jim to dopuĆĄÄajo.
3) PRAVO DO IZBORA IN IZBIRE
Volilna pravica in volitev je ena od politiÄnih pravic, ki se podelijo le drĆŸavljanom. Po naĆĄi ustavi je starost volivcev osemnajst. Pravica voliti in biti izvoljen ima veliko elementov. Med temi elementi so biti politiÄna stranka, biti Älan politiÄnih strank, biti kandidat za parlament in sodelovati v ljudskem glasovanju. Vendar pa je po naĆĄi ustavi glasovanje omejeno z doloÄenimi predpisi. Po teh predpisih zasebniki, vojaĆĄki ĆĄtudenti in obsojenci pod oroĆŸjem ne morejo sodelovati pri javnem glasovanju.
4) PRAVO DO ZASEBNOSTI ZASEBNEGA ĆœIVLJENJA
Zasebno ĆŸivljenje je ĆŸivljenje, pri katerem Älovek ne ĆŸeli le, da drugi, ki mu pripadajo, vedo, vidijo in vidijo. To je podroÄje, ki pripada samo lastnemu in vzpostavlja red. To podroÄje je z naĆĄo zakonodajo zaĆĄÄiteno kot pravica do zasebnosti zasebnega ĆŸivljenja. V skladu s to pravico nihÄe ni dolĆŸan in ne more biti dolĆŸan razlagati svojega odnosa do druĆŸine in otrok. Ta pravica je urejena v 20. Älenu naĆĄe ustave. V tem Älanku piĆĄe: »Vsakdo ima pravico zahtevati spoĆĄtovanje svojega zasebnega in druĆŸinskega ĆŸivljenja. Nedotakljiva zaupnost zasebnega in druĆŸinskega ĆŸivljenja. "
5) PRAVO DO IZOBRAĆœEVANJA
Nikomur ni odvzeta pravica do izobraĆŸevanja in usposabljanja. Usposabljanja se izvajajo pod nadzorom drĆŸav. Danes drĆŸava ponuja veliko priloĆŸnosti za izpolnitev pravice do izobraĆŸevanja. Dijakom, ki niso v dobrem gospodarskem stanju, so zagotovljene ĆĄtipendije in ĆĄtudentski domovi, za ĆĄtudente z motnjami v duĆĄevnem razvoju pa so na voljo rehabilitacijski centri. Pravica do izobraĆŸevanja bi morala biti zagotovljena vsem drĆŸavljanom enako in brez diskriminacije. Obvezno izobraĆŸevanje je eden od korakov za dosego tega cilja.
6) PRAVO DO ZDRAVJA
Pravica do zdravja je zelo povezana pravica do pravice do ĆŸivljenja. Ker lahko zaradi napaÄno vodenih teĆŸav pride do smrti. Pravica do zdravja ima dve dimenziji: fiziÄno zdravje in duĆĄevno zdravje. DrĆŸava sprejme potrebne ukrepe za uresniÄevanje pravice do zdravja in varovanja javnega zdravja. Pravica do zdravja je omenjena v ĆĄtevilnih mednarodnih sporazumih in dokumentih. NaĆĄa Ustava je 56. Älen. Po tem Älanku: Herkes Vsakdo ima pravico ĆŸiveti v zdravem in uravnoteĆŸenem okolju. "
7) PRAVO DO PRIJAVE
Pravica do peticije je pravica, urejena v 74. Älenu naĆĄe ustave, da se pridobijo informacije in izrazijo pritoĆŸbe. V tem Älanku piĆĄe: "DrĆŸavljani in vzajemnost tujcev, ki prebivajo v TurÄiji, pod pogojem, da imajo upoĆĄtevanje ĆŸelja in pritoĆŸb, ki se nanaĆĄajo na njih same ali na javnost, pristojni organi in TurÄija pravico do pisne pritoĆŸbe na DrĆŸavni zbor. "