Lekcija 3: Dnevi v tednu v nemščini

> Forum > Osnovni nemški pouk iz nič > Lekcija 3: Dnevi v tednu v nemščini

DOBRODOŠLI NA FORUMIH ALMANCAX. NA NAŠIH FORUMIH LAHKO NAJDETE VSE INFORMACIJE, KI GA IŠČETE O NEMČIJI IN NEMŠKEM JEZIKU.
    Lara
    obiskovalec
    DNI V TEDNU (WOCHENTAGE)

    V teh prvih lekcijah, tako za spoznavanje nemških besed,
    dni, ker ne zahteva predhodnega znanja,
    potem bomo videli mesece, letne čase in številke.
    Dnevi so spodaj navedeni v turščini, v nemščini pa se pišejo in berejo v oklepajih.

    Ponedeljek: Montag (mo: nta: g)

    Torek: Dienstag (di: nsta: g)

    Sreda: Sreda (mitvoh)

    Četrtek: Donnerstag (donersta: g)

    Petek: Freitag (frayta: g)

    Sobota: Samstag (samsta: g)

    Nedelja: Sonntag (zonta: g)

    Opomba: Znak (:) pomeni, da se bo črka, ki pride pred njo, prebrala nekoliko dlje.

    Če želite prebrati popolnejšo različico te lekcije NEMČNI DNI lahko kliknete povezavo.

    Sramota je poljubiti nogo lenuha, ki vam je prinesel dragoceno sultanovo darilo, in ne prepoznati lastnika darila; meditirati in govoriti o navideznem mün'im in pozabiti na Mün'im-i Hakikî; je tisoč stopinj večja nesreča od nje.
    (besede)
    skrivnost
    udeleženec

    Izvedite članek o Dnevih, podrobneje ga najdete v nasvetih o lekcijah iz 14. člena

     
    Super ya, še nikoli nisem pomislil, da bi se dnevi uporabljali z nekaterimi članki .. tako, draga moja delovna sila je super, to spletno mesto je super !! toda kako naj si ga imam v mislih, kako lahko offfff vse kar bom vedno pomagati življenju :(  IMDATTTT…

    figo57
    udeleženec

    Učenje jezika je stvar potrpljenja, prijatelji... Naše delo je težko, a sadovi bodo sladki..

    Evrovizija
    udeleženec

    Izgovorjava nemških dni temelji na babilonski civilizaciji. Prihajajo s planetov Sonca, Lune, Marsa, Merkurja, Jupitra, Venere in Saturna, ki jih vidijo kot Boga.

    Podrobna in zelo dobra pojasnila najdete tukaj:

    https://de.wikipedia.org/wiki/Wochentag

    figo57
    udeleženec

    Prijatelji, mislim, da se beseda "arbeiten" izgovori kot "arbaytın", ali je pravilno? Zanima me, kako se izgovori zlog "en", ki se uporablja na sredini besede? Na primer, kako se izgovori "wochentag"? Je "vohenta:g" ali "vohınta:g"?

    Derwisch
    udeleženec

    Prijatelji, mislim, da se beseda "arbeiten" izgovori kot "arbaytın", ali je pravilno? Zanima me, kako se izgovori zlog "en", ki se uporablja na sredini besede? Na primer, kako se izgovori "wochentag"? Je "vohenta:g" ali "vohınta:g"?

    hi,

    Primernejša je oblika »vohınta:g«. v prvem zlogu o dolgo branje; i vendar se ne izgovori natančno in se pogoltne; g ise h Izgovarja se zelo blizu njegovega glasu...

    vo'hnkot prestol...

    LG
    Derwisch

    Evrovizija
    udeleženec

    Prijatelji, mislim, da se beseda "arbeiten" izgovori kot "arbaytın", ali je pravilno? Zanima me, kako se izgovori zlog "en", ki se uporablja na sredini besede? Na primer, kako se izgovori "wochentag"? Je "vohenta:g" ali "vohınta:g"?

    Prijatelji, mislim, da se beseda "arbeiten" izgovori kot "arbaytın", ali je pravilno? Zanima me, kako se izgovori zlog "en", ki se uporablja na sredini besede? Na primer, kako se izgovori "wochentag"? Je "vohenta:g" ali "vohınta:g"?

    hi,

    Primernejša je oblika »vohınta:g«. v prvem zlogu o dolgo branje; i vendar se ne izgovori natančno in se pogoltne; g ise h Izgovarja se zelo blizu njegovega glasu...

    vo'hnkot prestol...

    LG
    Derwisch

    hi,

    Primernejša je oblika »vohınta:g«. v prvem zlogu o dolgo branje; i vendar se ne izgovori natančno in se pogoltne; g ise h Izgovarja se zelo blizu njegovega glasu...

    vo'hnkot prestol...

    LG
    Derwisch

    Samoglasnik o v besedi "Wochentag" je zagotovo kratek "o" ...

    Vsi samoglasniki pred "ch" v nemščini se izgovarjajo kratko. Acht, ich, machen, kochen, Küche itd.

    Zato sta na začetku mesta Aachen dva A, da bi ta zvok zvenel dlje ...

    Derwisch
    udeleženec

    Zato sta na začetku mesta Aachen dva A, da bi ta zvok zvenel dlje ...

    Tatsachlich...

    Evrovizija
    udeleženec

    Zato sta na začetku mesta Aachen dva A, da bi ta zvok zvenel dlje ...

    Tatsachlič…

    Ja vollkommen und hundert pro… Auch das “ä” bei tatsächlich ist ein kurzes… :)

    Derwisch
    udeleženec

    Ja vollkommen und hundert pro… Auch das “ä” bei tatsächlich ist ein kurzes… :)

    Hallo

    Danke für die Korrekturen… ;)

    LG
    Derwisch

    Evrovizija
    udeleženec

    Malo po malo, malo po malo, gern geschehen :)

    Ansonsten ist hier aber wenig los, gell?

    Derwisch
    udeleženec

    Po malo, gern geschehen :)

    Ansonsten ist hier aber wenig los, gell?

    hi,

    You sind bestimmt aus Süden, Gell?

    LG

    Evrovizija
    udeleženec

    eigentlich nicht :D

    figo57
    udeleženec

    Najlepša hvala prijatelji

    resiproc
    udeleženec

    ja, dodajate s ali e na koncu vsakega dne
    primer

    Montagi, dienstagi itd. ali Montaža, diestage

    Die kommende Montage werden Grauenhaft sein
    Ob ponedeljkih bo strašljivo

    Montags habe ich keine Lust zu arbeiten = Ne želim delati ob ponedeljkih

    Želim popraviti to težavo:
    Da, imena dni imajo množino, in to je množina za "der Tag": "die Tage".
    Die kommenden izberite Montage werden grauenhaft.
    Naslednji ponedeljki bodo strašljivi.
    Tako se na koncu imena vsak dan doda množinska pripona -e. Ko se doda -s, na primer “montags”, ta beseda ni več samostalnik, zato se piše z malimi črkami in besedna vrsta postane časovni prislov, to je Temporalaprislov. 
    Montags habe ich keine Lust zu arbeiten = Dragi ne želi delati ob ponedeljkih.
    Torej: Montaža: ponedeljek
                  montags: ponedeljek
    Vendar pa je "ponedeljki" v turščini lahko i.n. oblika samostalnika Mondays: rad imam ponedeljke.

    Evrovizija
    udeleženec

    Včeraj sem rekel, da se vsi samoglasniki pred "ch" v nemščini izgovarjajo kratko ... Danes pa sem prejel opozorilo od kolega. V oblikah Präteritum nekaterih glagolov se samoglasniki pred ch izgovarjajo dolgo.

    npr
    brechen (zlomiti/razcepiti) “e” kratko > toda Präteritum = brach “a” dolgo
    stechen (zbadati/vstaviti) “e” kratko > toda Präteritum = stach “a” dolgo

Prikaz 15 odgovorov - od 16 do 30 (skupaj 89)
  • Če želite odgovoriti na to temo, morate biti prijavljeni.