Lekcija 2: Nemška abeceda

Pozdravljeni, pravkar sem se začel učiti nemščino. Pravzaprav sem to vedel v prvih 6 letih svojega življenja, ko pa sem se vrnil v Turčijo, je to ostalo kot spomin, ki je bil malomarno pozabljen. Danes, po natanko 21 letih, se ponovno začenjam učiti ta jezik. Trenutno je moje znanje tega jezika na ničelni točki in izhajam iz abecede, ki ste mi jo dali. Najlepša hvala za vaš trud ...

Če želite, poglejte tukaj. (Najprej kliknite na črko in preberite, kaj se pojavi, nato na moškega, ki teče na desno itd.)
https://193.171.252.18/www.kidsweb.at/Buchstabengeschichte/index.htm

Pravkar začenjam nemško spletno mesto ya.splet na internetu je bila naša priložnost, da nas najdete. Nisem mogel mimo, ne da bi mi poslal sporočilo. Hvala lepa vsem, ki so šli mimo.

So veliko lažja pravila kot angleščina. Veliko črk se bere kot v turščini. različne:

ä – beremo kot odprto črko e. Podobna je črki e, ki jo poznamo, za pravilno izgovorjavo je treba bolj odpreti usta.
c – na splošno se ne uporablja sam, če pa se, se uporablja kot k, kot v angleščini; ali brati kot -ts-.
e – beri zaprto. Z drugimi besedami, bere se med črko e in črko i, kot jo poznamo. Izgovarja se kot črka ı v zadnjem zlogu.
h – izgovarja se na začetku besede kot v turščini. Če je na sredini ali na koncu besede, se izgovori kot ğ.
j – vedno se bere kot y.
l – vedno izgovorjen kot tanek l. To je kot l v besedi svetilka. Nikoli se ne bere debelo kot v besedi kalas.
q – vedno se bere kot ku.
r – večina Nemcev r izgovarja grleno, podobno kot ğ. So pa tudi taki, ki jo berejo tako, da pritiskajo kot v turščini, kot to počne skupina Rammstein v svojih pesmih. (wer zu lebzeit gut auf erden, wird nach dem tod ein obstacle werden.) (glej oviro)
s – če je na začetku besede in mu sledi soglasnik, se bere kot ş. Sicer pa se vedno bere kot z.
Bere se kot ß – s.
v – pogosto se bere kot f. (lahko obstajajo izjeme, kot je beseda november*)
w – vedno beri kot v.
x – se na začetku besede izgovori kot s, sredi in na koncu besede pa kot -ks-.
y – običajno se nahaja med dvema soglasnikoma in se izgovarja kot ü. drugače se bere kot y.
Bere se kot z – ts. (beseda zornig se izgovarja tsoğnig)

tudi;

Izgovarja se kot äu – oy. (enttäuschen – enttoyşın)
Izgovarja se kot eu – oy. (kreuz – kroyz, kğoyz)
ch – če je pred njim ali na začetku besede nizek samoglasnik, se bere med ş in h; Če je pred njim nizek samoglasnik, se izgovori kot črka h, ki se izgovori iz grlenega glasu.
Izgovarja se kot ei – ay.
ie – izgovorjeno kot dolgi i. (ziege – tsiige)
Izgovarja se kot sch – ş.
Izgovarja se kot ss – s.
Izgovarja se kot ck – k. (bock – sranje (pomeni koza))
Izgovarja se kot tsch – ç.
er – če je na koncu besede, ga večina Nemcev bere kot ag. Čimprejšnje branje ni usodna napaka, a se ji je vseeno treba izogibati. Če ni na koncu besede, se bere tako upognjeno kot v običajnem pravilu branja r.
tion: Izgovarja se kot "tsyon". (državni)

danke schön

V turščini je na primer veliko razlik med dialekti in narečji in prepričan sem, da so v Nemčiji enake stvari. Bavarski naglas, zartski naglas, zurtski naglas - torej, kar nas zdaj učite, je nekaj podobnega istanbulskemu narečju v turški turščini - torej ne glede na naglas ali narečje, ki ga govorijo najbolj kulturni ljudje v Nemčiji. to sem se spraševal

Nazire, po vsakem odgovoru se ti ne morem zahvaliti, ampak hvala za vse
hvala
Najlepša hvala

Pozdravljeni, to spletno mesto sem odkril pred kratkim. Najlepša hvala vsem, ki ste prispevali, vse je bilo zelo jasno razloženo. Odslej bom vedno vstopil.